DRŽAVNI ZBOR PONOVNO UZAKONIL OBVEZNOST IZROČANJA RAČUNA KUPCEM

DZ je sprejel novelo zakona o davčnem potrjevanju računov. Predlog novele Zakona o davčnem potrjevanju računov ponovno uvaja možnost izreka globe v višini 40 evrov za kupce, ki računa ob plačilu blaga ali storitve ne bi prevzeli.

Sistem davčnega potrjevanja računov je bil v Sloveniji uveden z zakonom o davčnem potrjevanju računov januarja 2016, ko je bilo tudi določeno, da mora davčni zavezanec za prodano blago oz. opravljeno storitev izročiti račun kupcu, ta pa ga mora zadržati neposredno po odhodu iz poslovnega prostora. Z novelo zakona o davku na dodano vrednost 22. januarja lani se je ta obveznost ukinila. A kot je dejal državni sekretar na finančnem ministrstvu Tilen Božič, se je s tem ponovno odprl manevrski prostor za sivo ekonomijo. V nekaterih panogah je namreč lani število davčno potrjenih računov znatno upadlo, v primerjavi s predkoronskim letom 2019 tudi za petino.

Kupec mora v skladu z novelo izročeni račun prevzeti in ga zadržati ob odhodu iz poslovnega prostora zavezanca. S tem se po pojasnilih vlade pristojnim organom omogoči nadzor nad evidentiranjem dejanskega prometa zavezanca in obračunavanjem davka na dodano vrednost. A vlada poudarja, da je obvezno izročanje računov pomembno tako z vidika obvladovanja sive ekonomije kot z vidika varovanja pravic kupcev. Izročen račun kupcu v prvi vrsti omogoča nadzor nad vsebino računa, nadalje pa mu zagotavlja možnost uveljavljanja reklamacije ali garancije, kadar je to potrebno. Brez izdanega računa kupec namreč ni seznanjen s tem, kaj vse mu je bilo zaračunano in je posledično plačal. Prav tako pa brez izročenega računa reklamacije ali garancije ne more uveljavljati.

Pri tem se v DZ dobro zavedajo, da ima obveznosti izročanja računov tudi okoljski vpliv, zato, kjer je to le mogoče, pozivajo k izdaji in izročanju računov v elektronski obliki preko elektronske pošte, aplikacij in podobno. Elektronsko izročeni računi imajo povsem enako veljavo kot fizično izročeni računi, saj jih kupec lahko uporabi za uveljavljanje reklamacije ali garancije, hkrati pa z elektronsko izročenimi računi prispevamo k varstvu okolja.

Predlog novele Zakona o davčnem potrjevanju računov ponovno uvaja možnost izreka globe v višini 40 evrov za kupce, ki računa ob plačilu blaga ali storitve ne bi prevzeli. Po podatkih finančne uprave v času od leta 2015 do leta 2022, ko je ta določba že veljala, globa za ta prekršek kupcem ni bila nikoli izdana, saj je finančna uprava v odkritih primerih izrekala le ustna opozorila. Zato poudarjamo, da je namen te določbe predvsem ozaveščanje kupcev, da je račun treba vzeti. Gre torej za globo, ki bi se v praksi uporabila le v izjemno redkih primerih, ko bi inšpektorji zaznali morebitno ponavljajoče kršenje določbe.

Za pravne osebe in samostojne podjetnike, ki računa ne bi izdali, so globe določene v razponu od 1500 do 75.000 evrov, za njihove odgovorne osebe pa od 800 do 5000 evrov.

Podatki Finančne uprave Republike Slovenije, ki izhajajo iz sistema davčnih blagajn, kažejo, da je bilo leta 2022 kljub sicer ugodni gospodarski aktivnosti v lanskem letu davčno potrjenih računov 913.848.520, kar je za 89.165.793 ali 8,9 odstotka manj kot leta 2019, ko je bilo skupaj davčno potrjenih 1.003.014.313 računov. Primerjava med omenjenima letoma je ustreznejša zaradi vmesnega obdobja epidemije covida-19.

Padec števila davčno potrjenih računov je manjši od zmanjšanja števila zavezancev, ki davčno potrjujejo račune. Leta 2022 je račune potrjevalo 54.644 zavezancev, kar je 884 ali 1,6 odstotka manj kot leta 2019. Število potrjenih računov v letu 2022 se je v primerjavi z letom 2019 torej zmanjšalo bolj, kot se je zmanjšalo število zavezancev, ki davčno potrjujejo račune.

Posebej znaten je upad izdanih računov v nekaterih dejavnostih, kritičnih z vidika sive ekonomije. Največji upad števila računov smo zabeležili v gradbeništvu, v tej dejavnosti je bilo število davčno potrjenih računov leta 2022 za 33,3 odstotka manjše kot leta 2019.

Gradbeništvu sledijo naslednje dejavnosti:

• osebne storitve (frizerstvo, kozmetika in pedikura) z 21,6-odstotnim padcem davčno potrjenih računov med letom 2022 in 2019
• vzdrževanje in popravila motornih vozil z 18,7-odstotnim padcem
• trgovina na drobno v cvetličarnah s 17,9-odstotnim padcem
• gostinstvo s 17,2-odstotnim padcem

V okviru gostinstva je bil na primer v rubriki strežbe pijač padec davčno potrjenih računov 25,3-odstoten.

Vir: JMMC HP d.o.o.