Poenoteni režimi gibanja med bolniško odsotnostjo

Zakon o dodatnih interventnih ukrepih na področju zdravstva je prinesel enotnejša pravila za ravnanje med bolniško odsotnostjo, ob tem pa tudi natančneje določene posledice v primeru kršitev.

Zakon o dodatnih interventnih ukrepih na področju zdravstva (ZDIUPZ), ki velja od 1. januarja 2026, je uvedel pomembne spremembe na področju bolniških odsotnosti. Med novostmi so pisna navodila o ravnanju v času začasne zadržanosti od dela ter jasno določene sankcije, če zavarovanec teh navodil ne upošteva.

Po novem je določenih sedem režimov gibanja, ki opredeljujejo, kje se lahko zavarovanec giblje in katere aktivnosti so mu dovoljene.

Predvideni režimi gibanja:

1. Počitek na domu
2. Počitek na domu z nujnimi izhodi v kraju prebivališča
3. Dovoljeno gibanje v kraju prebivališča
4. Dovoljeno gibanje v kraju in izven kraja prebivališča
5. Nega
6. Izolacija
7. Odhod v tujino – odobri le ZZZS

Režim gibanja se določi ob začetku začasne zadržanosti od dela in ob morebitni spremembi navodil o ravnanju. Opredeli ga zdravnik, ki odloča o začasni zadržanosti od dela, to je lahko osebni zdravnik, imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija.

S sprejetimi režimi gibanja je storjen prvi korak k poenotenemu določanju pravil po vsej Sloveniji in k jasnejši seznanitvi zavarovancev z njihovimi obveznostmi. V naslednji fazi, ko bo vzpostavljena še tehnična rešitev, bo režim gibanja ob odprtju bolniškega staleža samodejno sporočen zavarovancem prek zVEM in elektronske pošte, delodajalcem pa prek sistema SPOT.

Trenutno lahko zavarovanec navodila prejme po elektronski pošti, prek portala zVEM ali jih pridobi pri zdravniku, bodisi prek portala za paciente bodisi v tiskani obliki. Delodajalcem se režim gibanja oziroma navodilo o ravnanju za zdaj posreduje le na podlagi zahteve.

Bolniška odsotnost je namenjena zdravljenju in čim hitrejši vrnitvi na delo, zato mora zavarovanec upoštevati navodila zdravnika in predpisani režim gibanja. Ob prvi ugotovljeni kršitvi se ta evidentira z odločbo ZZZS, ob ponovni kršitvi v obdobju petih let pa lahko sledi odvzem neto nadomestila plače. Če je med bolniško odsotnostjo ugotovljeno opravljanje pridobitnega dela, pride do takojšnjega odvzema oziroma izgube neto nadomestila plače od dneva kršitve do konca bolniškega staleža, vendar največ za 30 dni.

Režime gibanja je pripravil ZZZS v sodelovanju z Razširjenim strokovnim kolegijem za družinsko medicino, Združenjem zdravnikov družinske medicine pri Slovenskem zdravniškem društvu ter Odborom za osnovno zdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije.

VIR: https://www.zzzs.si/novica/poenoteni-rezimi-gibanja-med-bolnisko-odsotnostjo/